Slovenija, čas je za diktaturo
Prvi pogoj je, da moraš imeti politično stranko.
Če te volivci izvolijo brez podpore ostalih strank, te lahko stranke v parlamentu preglasujejo, kot so to nekoč storili Jankoviću, čeprav je dobil največ glasov.
Naši politiki so postavili takšna pravila, da nihče razen njih in njihovih izbranih kandidatov ne more postati predsednik vlade.
Ta situacija onemogoča resnično demokratično izbiro in omejuje možnost, da bi na oblast prišli ljudje z novimi idejami in drugačnim pristopom.
Če pogledamo po svetu, vidimo, da je kandidiranje za predsednika vlade brez podpore političnih strank redko. Večina parlamentarnih sistemov zahteva podporo večine v parlamentu za imenovanje premierja, kar pomeni, da je težko, če ne nemogoče, da bi posameznik brez strankarske podpore dosegel ta položaj.
Vendar pa obstajajo nekateri primeri držav, kjer so posamezniki z neodvisnim ozadjem ali minimalno strankarsko podporo uspeli doseči položaj predsednika vlade.
Takšni primeri so redki, vendar kažejo, da je z dovolj močno vizijo in podporo javnosti mogoče premostiti ovire, ki jih postavlja politični sistem.
Če bi v Sloveniji omogočili več prostora za takšne kandidate, bi to lahko prineslo svežino in novo energijo v politični prostor.
Vendar se zdi, da trenutna politična elita tovrstne spremembe preprečuje, saj bi ogrozile njihov položaj in vpliv.
.Zato ostajamo ujeti v začarani krog, kjer se vedno znova ponavljajo isti obrazi in iste politike, ki ne prinašajo pravih rešitev za težave, s katerimi se sooča država.
V Sloveniji bi potrebovali več politične konkurence, več odprtosti za nove ideje in ljudi, ki so pripravljeni prevzeti odgovornost za vodenje države. Le tako lahko upamo na boljšo prihodnost, kjer bodo politične odločitve sprejete v korist vseh državljanov, ne le ozkih interesnih skupin.
ČE SE HOČE, JE VSE MOGOČE : nekaj primerov
1. Italija: Kot že omenjeno, Italija je imela nekaj neodvisnih premierjev, kot je Mario Monti, ki je bil imenovan brez neposredne strankarske podpore kot tehnični premier med finančno krizo.
2. Grčija: Grčija je imela tehnične premierje, kot je Lucas Papademos, ki je bil imenovan v kriznih razmerah brez neposredne podpore politične stranke.
3. Izrael: V Izraelu lahko posamezniki kandidirajo za predsednika vlade, čeprav morajo zbrati podporo v Knessetu (parlamentu). Neodvisni kandidati ali kandidati iz novih strank lahko postanejo premierji, če uspejo zgraditi koalicijo. Primer je Yair Lapid, ki je vodil novo stranko Yesh Atid.
4. Slovaška: Andrej Kiska je bil neodvisen kandidat, ki je postal predsednik države. Čeprav ne gre za premierja, kaže na možnost, da neodvisni kandidati lahko dosežejo visoke politične položaje v državi.
5. Hrvaška: Tudi na Hrvaškem je bil Zoran Milanović, sicer nekdanji član stranke SDP, izvoljen kot predsednik države kot neodvisni kandidat.
6. Islandija: Islandija je imela primerko Katrín Jakobsdóttir, ki je bila imenovana za premierko kot članica manjše stranke, vendar je delovala s široko podporo več strank, kar kaže na možnost premika med strankami.
Čeprav te države omogočajo, da neodvisni kandidati dosežejo visoke politične položaje, je v praksi zelo težko postati predsednik vlade brez podpore političnih strank.
Razlog za to je v naravi parlamentarnih sistemov, ki zahtevajo večinsko podporo za oblikovanje vlade. V večini primerov je potrebno, da neodvisni kandidati ustvarijo širšo koalicijo ali imajo vsaj minimalno podporo večjih strank.
KAKO JE TO V SLOVENIJI ?
Postati predsednik vlade ( premier) v Sloveniji brez politične stranke je izjemno težko, vendar teoretično mogoče. Postopek je naslednji:
1. Kandidatura za Poslanca:
o Najprej moraš biti izvoljen kot poslanec Državnega zbora. Za to lahko kandidiraš kot neodvisni kandidat.
o Potrebuješ podporo volivcev, kar običajno pomeni zbrati določen odstotek podpisov podpore iz volilne enote, v kateri kandidiraš.
2. Podpora Državnega Zbora:
o Po volitvah moraš pridobiti zadostno podporo poslancev, da te predlagajo za predsednika vlade.
o Kandidata za predsednika vlade predlaga predsednik republike po posvetovanjih s poslanskimi skupinami. Če predsednik republike oceni, da imaš dovolj podpore, te lahko predlaga.
3. Izvolitev v Državnem Zboru:
o Da postaneš predsednik vlade, moraš prejeti absolutno večino glasov vseh poslancev v Državnem zboru (vsaj 46 od 90).
o Če v prvem krogu ne uspeš, se lahko izvede še en krog glasovanja ali pa predsednik republike predlaga drugega kandidata.
4. Sestava Vlade:
o Če si izvoljen, moraš nato predlagati ministre, ki jih mora potrditi Državni zbor.
Izzivi za neodvisnega kandidata:
● Podpora poslancev: Brez politične stranke je pridobivanje podpore poslancev zelo težko, saj poslanci običajno podpirajo kandidate svojih strank.
● Volilna kampanja: Kampanja za volitve je draga in kompleksna, neodvisni kandidati imajo pogosto manj sredstev in manjšo organizacijsko podporo.
● Koalicijska vlada: V Sloveniji je običajno, da vlado sestavlja koalicija več strank. Kot neodvisni kandidat bi moral pridobiti podporo več strank, kar je zelo zahtevno.
Čeprav je teoretično mogoče, praksa kaže, da je brez močne strankarske podpore skoraj nemogoče postati predsednik vlade. V zgodovini Slovenije še ni bilo primera, da bi neodvisni kandidat brez strankarske podpore postal predsednik vlade.
TRENUTNE RAZMERE V SLOVENIJI
Slovenija, tako kot številne druge države po svetu, se sooča s kompleksnimi izzivi, ki izhajajo iz različnih dejavnikov, vključno z gospodarskimi krizami, politično nestabilnostjo in socialnimi nemiri.
V zadnjih letih smo bili priča vrsti dogodkov, ki so močno vplivali na politično in družbeno krajino naše države. Da bi razumeli trenutno situacijo, je potrebno pogledati v tri ključne vidike: politično situacijo, gospodarsko stanje in družbene nemire.
ZBUDITE SE , ČAS JE ZA SANJE !!
MORDA VAS ZANIMA TUDI:
Jan 03, 2025