Marjan Vukosav

PRVI DEL
UVOD
Spoštovane dame in gospodje, Slovenija je pred bankrotom

1. SLOVENIJA, REŠITEV JE V DIKTATURI. Razmišljanje in predlogi.
2. DEFINICIIJA DIKTATURE IN ZAKAJ JE POTREBNA
3. POTREBA PO SPREMEMBI IN BISTVO DIKTATURE – AKTUALNO
4. POTREBUJEMO NEKOGA Z "JAJCI" , KI BO PRESEKAL TA VOZEL!
5. RABIMO SLOVENSKEGA ALEKSANDRA VELIKEGA
6. POLITIČNE STRANKE IN NJIHOVO DELOVANJE
7. KVAZI DEMOKRACIJA IN KOMUNISTIČNA DIKTATURA

DRUGI DEL - Situacija in akterji, ki krojijo naša življenja, zadnjih 33 let
8. POLITIKA IN SLO POLITIKI –KDO SO IN KAJ TO PRAVZAPRAV POMENI?
9. MILAN KUČAN
10. ZORAN JANKOVIĆ
11. ROBERT GOLOB
12. KDO JE PRAVZAPRAV ROBERT GOLOB
13. URŠKA KLAKOČAR ZUPANČIČ
14. DOMINIKA ŠVARC PIPAN
15. JANEZ JANŠA
16. VPLIV “STEND UP KOMIKOV” V POLITIKI IN PRAVA NARAVA VODENJA DRŽAVE
17. POGOJI , KI JIH JE TREBA IZPOLNJEVATI, ČE ŽELIŠ KANDIDIRATI ZA PREDSEDNIKA VLADE
18. TRENUTNA POLITIČNA SITUACIJA V SLOVENIJI
19. POTENCIALNA POT K DIKTATURI
20. POLITIČNI SISTEM V SLOVENIJI IN TRENUTNA VLOGA VLADE
21. GRO

SPOŠTOVANE DAME IN GOSPODJE !

Pozdravljeni in dobrodošli k branju moje knjige. Preden se poglobite v vsebino, bi vas rad povabil, da se na kratko
seznanite z mano in mojim življenjem. To vam bo omogočilo boljše razumevanje in večjo povezanost s tekstom, ki
sledi.
Dovolite, da se vam predstavim:

Moje ime je Marjan Vukosav, rojen 22. marca 1956 v Ljubljani, kjer sem tudi preživel večino svojega življenja.

Sem sin Stanka
Vukosava, oficirja, in Olge, rojene Mihevc, učiteljice. Že v zgodnjem otroštvu sem spoznal, kaj pomeni avtoriteta in red. Oče je bil
strožji, a izjemno sposoben organizator, poln idej in zamisli, ki so mu pomagale skozi življenje. Kljub temu, da se je moral pri 42 letih
zaradi invalidnosti upokojiti, se ni ustavil. V pokoju je ustvarjal naprej – zgradil je našo družinsko hišo, kjer danes živiva jaz in moj
sin, ter gostinski lokal, ki je več kot dvajset let uspešno deloval in še mnogo drugih projektov. Ta izkušnja mi je omogočila, da sem se
veliko naučil o vodenju in delu z ljudmi.

P

Diktatura, oziroma diktatorstvo, je politična ureditev, v kateri ima vladajoči razred, pogosto posameznik, neomejeno oblast.

Takšna ureditev lahko zbuja strah in odpor, vendar pa so situacije, ko je močna, osredotočena oblast edina rešitev za izhod iz krize.

Slovenija se danes nahaja v takšni situaciji. Že 33 let se vrtimo v začaranem krogu, kjer vsake štiri leta naredimo tri korake naprej in štiri nazaj, ne glede na to, katera politična stranka je na oblasti.

Politika je postala igra prestižev in osebnih interesov, kjer se več energije porabi za metanje polen pod noge kot za resnično reševanje težav.

Naša država potrebuje nekoga, ki bo imel “jajca”, nekoga, ki bo sposoben preseči vse ovire in vzpostaviti red.

Potrebujemo “malega diktatorja”, ki bo imel moč in odločnost, da izvede potrebne reforme in popelje Slovenijo na pot stabilnosti in napredka.

ZGODOVINSKI POGLED NA DIKTATURO

Če pogledamo zgodovino, lahko najdemo več primerov, kjer so se države, ki so bile na robu propada, rešile prav

ČE ŽELIMO TO DRŽAVO SPRAVITI V RED RABIMO DIKTATURO

Slovenija se nahaja v stanju, kjer običajne politične rešitve preprosto ne delujejo več.

Po več kot treh desetletjih samostojnosti je postalo jasno, da nobena od dosedanjih političnih strank ni sposobna urediti stanja v državi, niti v naslednjih 50 letih.

Vsaka nova vlada se sooča z enakimi težavami, ki jih ni sposobna preseči, ker so preveč ujeti v lastne interese, strankarske boje in ohranjanje statusa quo.

Zato je očitno, da potrebujemo nekaj radikalnega, nekaj, kar bo presekalo ta zavezani krog neuspeha in stagnacije.

Gojmir Lešnjak - Gojc, je na TVS1 povedal, kakšna je po njegovem mnenju rešitev za krhko demokracijo: »Ta država rabi diktaturo,« je dejal brez dlake na jeziku.

nazaj naprej

Zgodovina nas uči, da včasih običajne rešitve niso dovolj. Včasih je potreben nekdo, ki ima pogum in vizijo, da preseka vozel, ki se je zavezal tako močno, da ga ni mogoče razvozlati z običajnimi sredstvi.

To je podobno kot zgodba o Gordijskem vozlu, ki ga je presekal Aleksander Veliki. Gordijski vozel je bil zapleteno vozlišče, za katerega je legenda govorila, da bo tisti, ki ga bo uspel razvozlati, postal
vladar Azije.

Mnogi so poskušali, a neuspešno, dokler ni prišel Aleksander Veliki, ki je preprosto potegnil meč in vozel presekal na pol.

S tem je pokazal, da včasih ni dovolj le spretnost, ampak je potrebna odločnost, pogum in vizija.

Skratka potrebujemo nekoga " z jajci ", ki bo presekal Slovenski Gordijski vozel. Ni druge !

Gojmir Lešnjak - Gojc je na TVS1 povedal, kakšna je po njegovem mnenju rešitev za krhko demokracijo: »Ta država rabi diktaturo,« je dejal brez dlake na jeziku.

nazaj naprej

Ko je Aleksander Veliki pri starosti komaj 21 let prevzel poveljstvo nad vojsko, je bil soočen z izzivom, ki bi mnoge ohromil.

Pred njim je stala mogočna Perzijska vojska, nasprotnik, ki je veljal za nepremagljivega. Toda Aleksander ni omahoval. Z neomajno odločnostjo in strateško genialnostjo je vodil svojo vojsko v bitko in zmagal. Njegova zmaga ni bila le vojaška, temveč tudi simbolna.

Pokazal je, da lahko en človek z vizijo in pogumom premaga celo najhujše ovire.

Danes Slovenija potrebuje svojega Aleksandra Velikega – voditelja, ki bo imel dovolj poguma in odločnosti, da preseka zmešnjavo, v kateri smo se znašli.

Nekoga, ki ne bo omahoval, ko bo čas za sprejemanje težkih odločitev. Potrebujemo nekoga z vizijo, ki bo lahko na novo postavil temelje za našo prihodnost. Nekoga, ki nas bo vodil iz stagnacije in nas popeljal v obdobje napredka. Tako kot je Aleksander premagal Perzijce.

Potrebujemo voditelja, ki bo sposoben premagati izzive, s katerimi se soočamo danes, in nas popeljati na po

DEMOKRACIJA ALI DIKTATURA ?

Ali danes res živimo v demokraciji ali pa smo v resnici ujetniki prikrite diktature? Veliko politikov, zlasti tistih z levega političnega spektra, bi vam z vso gotovostjo zatrjevalo, da živimo v demokratični državi. Vendar pa se ob bolj podrobnem pregledu zdi, da je ta demokracija zgolj iluzija.

Po mojem mnenju je to, kar imamo danes, pravzaprav diktatura političnih nesposobnežev in skorumpiranih strank, ki se že več kot tri desetletja izmenjujejo na oblasti.

Ta “demokracija” je dejansko prilagojena interesom strank in njihovim privržencem, medtem ko narod nima prave izbire in to igro zgolj opazuje, brez pravega vpliva.
Res je, da imamo parlament in zakonodajno telo, ki ga izberemo na volitvah. Toda kaj se zgodi, ko ti “izbranci” enkrat zasedejo svoje stolčke v parlamentu? Postanejo marionete političnih strank in lobistov, ki delujejo izključno v svojo korist, hitro pozabijo, da so bili izvoljeni kot glas ljudstva.

Namesto, da bi se borili za dobrobit državljano

Kar imamo danes, je kvazi demokracija pod njihovim nadzorom.

V resnici smo še vedno ujeti v komunistično diktaturo in nekakšen socializem, kjer politiki lažejo in kradejo brez zadržkov. Primeri, kot sta Janković in Golob, jasno kažejo, kako globoko je zakoreninjena ta korupcija.

Levičarji so še vedno osredotočeni zgolj na oblast, in za to so pripravljeni iti “prek trupel”. Nikoli ne bodo pripravljeni predati oblasti, saj vedo, da bi jih vsakokratna zmaga resnične demokratične stranke, ki bi državo vodila pošteno in odgovorno, trajno izrinila iz politične igre.

Zanje bi bila to prava katastrofa.

Ta sistem omogoča, da so isti ljudje že desetletja na oblasti, manipulirajo z volitvami in nadzirajo vse pomembne odločitve v državi. Namesto, da bi demokracija prinesla svobodo in pravičnost, smo se znašli v situaciji, kjer je moč skoncentrirana v rokah nekaj posameznikov, ki s svojo avtoriteto ohranjajo status quo. Narod je ujetnik sistema, ki se le navidezno spreminja, v resnici pa ostaja v pri

.V medijih pogosto slišimo, da je nekdo, ki je prevzel pomemben položaj v vladi, označen kot “neizkušen politik”, kar pomeni, da ne bo sposoben uspešno opravljati svoje funkcije.

Toda kaj v resnici pomeni biti politik? Rad bi vam predstavil svojo perspektivo na to besedo, ki bi jo lahko opisali tudi z izrazi, kot so manipulacija, intriga, provokacija, in še kaj podobnega.

Zakaj tako mislim? Poglejmo to podrobneje.

Verjetno niste nikoli razmišljali o tem, a pravzaprav smo vsi na nek način politiki že od otroštva.

Otroci, ko želijo doseči nekaj od svojih staršev, pogosto uporabijo različne taktike – morda se poslužijo solz, obljub ali pa celo trme, da bi dosegli svoje. V zameno starši pogosto manipulirajo z nagradami ali kaznimi, da bi otroke vodili v določeno smer. V šoli se ta dinamika nadaljuje: učenci se prilagajajo in manipulirajo, da bi pridobili boljše ocene ali posebne ugodnosti, učitelji pa poskušajo uravnotežiti disciplino in vzpodbudo.

Ko odrastemo in vstopimo v delovno okolje,

MILAN KUČAN

Gospod Milan Kučan je že dolgo ena ključnih figur, ki močno vpliva na politično dogajanje v Sloveniji. Njegova vloga, čeprav dandanes pogosto v ozadju, je neizpodbitna in še vedno zelo vplivna. Mnogo je bilo napisanega o njegovem delu in vplivu, tudi v obliki knjig, ki razkrivajo, da še vedno aktivno oblikuje smernice slovenske politike. Kljub temu, da se uradno ne pojavlja več v ospredju, je njegova prisotnost opazna, predvsem na volitvah, kjer se redno pojavlja ob levih kandidatih.

S tem jasno sporoča volivcem, koga podpreti, saj je za mnoge Slovence še vedno simbol avtoritete in stabilnosti.

Ta vpliv mu omogoča, da že od slovenske osamosvojitve dalje usmerja politične tokove in poskuša na vse načine očrniti in kompromitirati desne politike, zlasti Janeza Janšo.

Kučan se zaveda, da bi zmaga Janeza Janše pomenila konec prevlade levice, kar bi ogrozilo dolgoletno strukturo moči.

Kljub temu, da je pogosto tarča kritik in je kontroverzen, predstavlja Janez Janša za mnoge Slovence

Gospod Zoran Janković je vsem znana desna roka Milana Kučana in očitno prevzema krmilo v naši državi. Večina večjih, pa tudi občinskih političnih zadev v Sloveniji se zgodi izključno z njegovim blagoslovom, in to že približno 20 let.

Zdaj, ko je Kučan že v letih, je očitno glavno vlogo prevzel Janković.

Že dolgo je ljubljanski “šerif”, zdaj pa bo še slovenski, dokler bo levica na oblasti. Desnice in Janše se boji kot hudič križa in od sebe bo dal vse, da Janša nikoli več ne pride na oblast.

Jankovića spremljam že ves čas njegovega vladanja.

Pred leti, ko je bil še “mlad in lep”, sem mu predlagal, da bi ga dal natiskati na posteljnino.

Verjetno bi si mnoge Ljubljančanke želele Jankovića v postelji. Ampak on je to zavrnil in rekel, da to županu ne pristoji. Menim, da je bila to napaka, ker bi bila odlična promocija zanj, pa še oba bi dobro zaslužila. Ha, ha...

Ne glede na vse napake, ki jih ima Janković, bi ga pa pohvalil. Nisem njegov podpornik, vendar moram priznati, da je v letih svoje vla

Gospod Robert Golob je v slovenski politiki posebna figura. Na sceno je padel kot z neba! V politično areno ga je spustil Milan Kučan, zaveznik pa mu je Zoran Janković.

Golob se zdi kot adut iz rokava, ki je bil potegnjen ob pravem trenutku, da bi okrepil vpliv leve opcije. Njegov vzpon je bil hiter in dramatičen, vendar se zdi, da njegova vloga spominja na dvornega norčka iz preteklih časov.

Na srednjeveških kraljevskih dvorih je imel dvorni norček poseben status: lahko se je norčeval iz vsakogar, celo iz kralja, lagal in zavajal, a ga ni smel nihče kritizirati ali kaznovati.

Naš “Taubi” je kot moderna različica tega norčka, saj se zdi, da mu je dovoljeno vse, kar je drugim prepovedano.

Odkar je prevzel vodilno vlogo v državi, ni opaziti nobenih resnično pomembnih dosežkov, ki bi koristili narodu. Namesto tega smo priča nenehnim lažem in praznim obljubam. Golob redno odvrača pozornost od svojih napak, zavaja in obljublja gradove v oblakih, ki jih nikoli ni mogoče doseči, za vse neuspehe

Ko je bil Robert Golob izvoljen za predsednika vlade, so levičarji slavili, kot da so dosegli zgodovinsko zmago. Končno so se znebili Janeza Janše in desnice, kar je bila njihova primarna motivacija.

Ljudem so prodajali zgodbo o “SVOBODI”, kar je Golob obljubljal že pred volitvami, in številni so mu slepo verjeli. Osrednja ideja je bila preprosta: SAMO, DA NI JANŠA.

V tem vzdušju evforije je Urška Klakočar Zupančič celo izjavila, da imamo zdaj na oblasti menežerja, kar je dalo mnogim vtis, da bodo časi obilja in blaginje nastopili že naslednji dan.

Obljubil je številne reforme, ki naj bi korenito spremenile Slovenijo na bolje, vendar se je vse skupaj izkazalo za prazno slamo.

Odkar so na oblasti, Golob in njegova koalicija, niso izpeljali niti ene ključne reforme.!!

Ne samo to, stvari so se poslabšale: sindikati stavkajo, zdravstveni sistem razpada, nezadovoljstvo raste, problemi se kopičijo. Nesmiselno je naštevati vse težave, saj jih dobro poznamo.

Golob je bil na videz res menežer v elek

Urška Klakočar Zupančič je oseba, ki jo mnogi dojemajo kot eno izmed ključnih zgub v slovenski politični krajini. Ne glede na všečno in mnogim privlačno zunanjost njeno obnašanje pogosto razkriva precej manj privlačne plati njenega značaja.

Njen videz in karizma ne moreta skriti dejstva, da ji primanjkuje osnovnega občutka za primerno vedenje, zlasti na tako visokem položaju, kot ga zaseda.

Krožijo govorice, da na sodišču, kjer je prej delala, ni bila ravno priljubljena. Mnogi naj bi bili celo veseli, ko je odšla. Njena ošabnost in prepotentnost sta bila očitno za mnoge preprosto preveč. Menim, da njena inteligenca in pamet nista na tako visoki ravni, kot bi si želeli od nekoga, ki zaseda visoko državno funkcijo.

Ravno nasprotno je res: izstopa po svoji agresivnosti in žaljivosti, kar smo lahko večkrat opazili tudi v parlamentu. Njeno obnašanje pogosto spominja na vedenje piflarke, ki se ob pomanjkanju prave globine trudi izstopati s svojo domnevno superiornostjo.

V parlamentu se obnaša k

Dominika Švarc Pipan je še ena “kobilca” iz vrst Golobovega “hleva”, čeprav tehnično pripada vrstam Socialnih demokratov (SD).

A v tem primeru ni pomembno, iz katerega “hleva” prihaja: vsi skupaj namreč delujejo kot ena velika politična zbezljana čreda.

Na prvi pogled je zelo elegantna – podobno kot Urška Klakočar Zupančič – vendar se zdi, da ima za razliko od nje več “podjetniškega duha”.

Odkar obstaja Slovenija kot samostojna država, je Dominika gotovo ena izmed najbolj privlačnih in “podjetnih” ministric.

Na začetku se je zdelo, da se le razkazuje, nekateri bi rekli, da “glumari”, in v resnici nihče ni vedel, kaj točno počne. Marsikdo je imel občutek, da jo Golob vlači s seboj zgolj za okras (čeprav je višja od njega, kar pa ga očitno ne moti).

Vseeno se je v določenem trenutku izkazalo, da Dominika premore tudi podjetniško žilico.

Postala je znana po svojih nepremičninskih podvigih, kjer je z našim davkoplačevalskim denarjem nakupovala nepremičnine.

To samo po sebi morda ne bi bilo nič p

Zgodovina zadnjih 35 let je jasna: Janez Janša je nedvomno največji profesionalec med slovenskimi politiki, in (po mojem mnenju) tudi človek, ki je največ prispeval k osamosvojitvi Slovenije in,

z dvema zelo uspešnima mandatoma slovenskega predsedovanja EU, tudi k mednarodnem ugledu naše države.
Janez Janša je edinstven lik v slovenski politiki, saj je v njej aktivno prisoten že 35 let. V tem obdobju je doživel vzpone in padce, vendar mu le redko uspe ostati na položaju predsednika vlade dlje kot leto ali dve, z izjemo obdobja med letoma 2004 in 2008.

Njegova dolgotrajna prisotnost v politiki kaže na trdnost in vztrajnost, vendar je hkrati tudi simbol težavnosti, s katero se sooča v svoji politični karieri.

Kljub številnim izkušnjam in velikim dosežkom so obdobja njegove vladavine kratka, kar sproža vprašanja o tem, kako se mu ni uspelo obdržati oblasti dlje časa.

Eden navečjih madežev na njegovi politični karieri je dejstvo, da je med njegovim vladanjem v državnem proračunu nastala velika

V političnem prostoru se pogosto najde kar nekaj pavlih, ki so pripomogli k trenutni situaciji, v kateri se nahajamo.

Njihove neumnosti, napačne odločitve in nesposobnost so pogosto tarča kritik in posmeha, kar se zdi preveč enostavno in na nek način celo odvrača pozornost od resničnih problemov. Zato bi se raje osredotočil na pomembnejše teme, saj kritika teh oseb ne prinaša ničesar novega in ne rešuje težav, s katerimi se sooča država.

Vse to pišem zato, da osvetlim, kam nas politiki dejansko vodijo.

Mnogi med njimi so prepričani, da so od boga poslani, da je vodenje države izjemno zapleten proces, ki ga lahko obvladajo samo oni. V svoji aroganci in prepričanju o lastni pomembnosti pozabljajo, da so izvoljeni, da služijo ljudem, ne pa da vladajo nad njimi.

Ali ste se kdaj vprašali, zakaj kakšen uspešen podjetnik ne kandidira za predsednika vlade? Eden izmed razlogov je, da sposobni podjetniki nimajo časa za politično vodenje države. Ukvarjajo se z vodenjem svojih podjetij, ki temeljijo

Prvi pogoj je, da moraš imeti politično stranko.

Če te volivci izvolijo brez podpore ostalih strank, te lahko stranke v parlamentu preglasujejo, kot so to nekoč storili Jankoviću, čeprav je dobil največ glasov.

Naši politiki so postavili takšna pravila, da nihče razen njih in njihovih izbranih kandidatov ne more postati predsednik vlade.

Ta situacija onemogoča resnično demokratično izbiro in omejuje možnost, da bi na oblast prišli ljudje z novimi idejami in drugačnim pristopom.

Če pogledamo po svetu, vidimo, da je kandidiranje za predsednika vlade brez podpore političnih strank redko. Večina parlamentarnih sistemov zahteva podporo večine v parlamentu za imenovanje premierja, kar pomeni, da je težko, če ne nemogoče, da bi posameznik brez strankarske podpore dosegel ta položaj.

Vendar pa obstajajo nekateri primeri držav, kjer so posamezniki z neodvisnim ozadjem ali minimalno strankarsko podporo uspeli doseči položaj predsednika vlade.

Takšni primeri so redki, vendar kažejo, da je z dovolj moč

Slovenija, tako kot številne druge države po svetu, se sooča s kompleksnimi izzivi, ki izhajajo iz različnih dejavnikov, vključno z gospodarskimi krizami, politično nestabilnostjo in socialnimi nemiri. V zadnjih letih smo bili priča vrsti dogodkov, ki so močno vplivali na politično in družbeno krajino naše države. Da bi razumeli trenutno situacijo, je potrebno pogledati v tri ključne vidike: politično situacijo, gospodarsko stanje in družbene nemire.

Politična Situacija

Politična scena v Sloveniji je postala vse bolj polarizirana. Stranke na levem in desnem spektru se neprestano borijo za nadvlado, kar vodi do pogostih sprememb v vladi in pomanjkanja dolgoročne politične stabilnosti.

Ta nestabilnost je postala stalnica, ki preprečuje sprejemanje dolgoročnih strategij in reform, ki bi lahko resnično izboljšale življenje državljanov. Namesto tega so državljani priča nenehnim političnim obračunavanjem, kjer vsaka nova vlada skuša razveljaviti odločitve prejšnje, kar ustvarja občutek, da se

Vendar pa je pomembno razumeti tudi tveganja, ki jih prinaša diktatura. Čeprav avtoritarni režimi lahko ponudijo kratkoročne rešitve in stabilnost, dolgoročno prinašajo resne posledice, kot so kršenje človekovih pravic, omejevanje svobode govora, zloraba moči in popolna odsotnost politične svobode. Diktature pogosto vodijo v represijo, kjer so drugačna mnenja utišana, kritika vlade kaznovana, in kjer vlada popoln nadzor nad življenjem državljanov.

V Sloveniji je kljub vsem trenutnim težavam še vedno ključnega pomena, da se ohranijo demokratične vrednote in procesi. Pot do izboljšanja stanja v državi ne vodi skozi opustitev demokracije, temveč skozi njeno krepitev. Potrebujemo odgovorne in sposobne voditelje, ki bodo znali prisluhniti ljudem, in reševati težave znotraj okvirov demokracije in pravne države.

Da bi se izognili nevarnostim, ki jih prinaša diktatura, je nujno okrepiti zaupanje med državljani in njihovimi predstavniki. To lahko dosežemo le s transparentnostjo, odgovornostjo

● V političnem sistemu, kot ga imamo v Sloveniji, kandidiranje za visoke funkcije, kot je predsednik vlade ali predsednik države, običajno zahteva ne le podpore volivcev, ampak tudi izpolnjevanje določenih formalnih pogojev, ki so določeni v zakonodaji. Med temi pogoji je lahko tudi podpora političnih strank ali poslanskih skupin v parlamentu.
● Res je, da politične stranke igrajo pomembno vlogo pri podpori kandidatom, saj imajo v Sloveniji parlamentarni sistem, kjer ima vlada podporo večine poslancev v Državnem zboru. Če kandidat ne uživa podpore večine poslancev, je lahko njegova ali njena kandidatura otežena ali celo nemogoča.
● Vendar pa se lahko kandidati, ki nimajo podpore tradicionalnih političnih strank, odločijo za alternativne pristope, kot so zbiralna podpora med volivci ali izpostavljanje določenih družbenih tem, ki bi lahko pritegnile širšo podporo.

To sicer ni enostavno, vendar pa so v nekaterih primerih neodvisni kandidati uspeli doseči zastavljeni cilj, kar sem že omenil.

Če Golob in njegova stranka dobijo še en mandat, se lahko zgodi nepredstavljivo.

Kot rečeno, se lahko zgodi, da bo Slovenija popolnoma izgubila svojo identiteto – jezik, vero, kulturo vse, kar nas opredeljuje kot narod. Toda to ni zgolj retorika.

Ko enkrat dovolimo, da politične stranke, predvsem leve, brez nadzora obvladujejo vse vidike države, smo na nevarni poti, kjer lahko izgubimo vse, kar nam je pomembno.

Saj se spomnite, kako se v zgodovini razvijejo totalitarni režimi? Najprej pridejo na oblast z obljubami o boljšem življenju, nato pa postopoma začnejo omejevati svoboščine, utišati nasprotnike, centralizirati moč in na koncu vladati z železno roko. V tem scenariju, če ne bomo pozorni, bomo izgubili pravico do lastnega mnenja, izražanja, in celo do osnovnih svoboščin.

Leve Stranke: kdo so in kaj predstavljajo?

Glede na to, da trenutno živimo pod taktirko levih strank, bi vam rad razložil, kdo so v bistvu oni. Morda mnogi med vami še ne poznate vseh podrobnosti in ozadij teh političn

Komunizem se je kot politična ideja in ideologija najbolj razmahnil v Rusiji z Oktobrsko revolucijo leta 1917.

To je bil dogodek, ki je sprožil val sprememb po celem svetu, pri čemer se je ideja komunizma širila različno intenzivno – nekje bolj, drugje manj.

V bivši Jugoslaviji so komunisti leta 1941 začeli komunistično revolucijo, katere glavni cilj je bil prevzem oblasti.

Druga svetovna vojna je bila za komuniste izjemna priložnost, saj so pod pretvezo, da se borijo za osvoboditev Jugoslavije izpod fašizma, dejansko vodili državljansko vojno proti srednjemu razredu oziroma t.i. buržoaziji.

Mnogi patrioti in domoljubi so iskreno verjeli, da se borijo za resnično svobodo. Zato je bilo med partizani veliko poštenih ljudi, predvsem mladih, ki so bili zavedeni s komunistično propagando.

Komunisti so v svoje vrste privabili ljudi z obljubami o razlaščanju veleposestnikov, trgovcev in industrialcev, kar je odgovarjalo številnim lenobam, lopovom in drugim posameznikom, ki so želeli hitro priti

Slovenija je na prelomnici, in zdaj je skrajni čas, da spremenimo sistem, ki nas duši že desetletja.

Toda kako? Imam idejo, toda zavedam se, da je njena izvedba izjemno zahtevna. Prvi korak bi moral biti zamenjava volilnega sistema, tako da bi na oblast prišli ljudje, ki niso povezani z današnjimi političnimi strukturami. S tem ne mislim, da so vsi politiki v vladi slabi – mnogi med njimi so sposobni in predani – toda nujno je, da na ključna mesta pridejo tisti, ki bodo resnično skrbeli za blagor države, ne pa le za lastne interese ali interese strankarskih elit.

Najprej bi bilo potrebno zamenjati vse tiste politike, ki so že dolgo del problema, kot sem jih omenil zgoraj.

Izjema je morda Janez Janša in večji del desnice, čeprav tudi med njimi obstajajo posamezniki, ki niso povsem brez madeža.

Pošteno priznam, da so tudi med levico nekateri kakovostni posamezniki, vendar ti redko pridejo do izraza, ker so premalo agresivni ali preprosto ne dobijo priložnosti. Poleg tega so pogosto prestra

V današnjem političnem kaosu in vse bolj očitnem pomanjkanju učinkovitega vodstva se vse pogosteje postavlja vprašanje, ali bi bila “diktatura” rešitev za težave, s katerimi se sooča naša država.

Pri tem se seveda ne govori o diktaturi v klasičnem smislu, ki bi prinesla zatiranje svoboščin in avtoritarni nadzor, temveč o močni, odločni in učinkoviti obliki vladanja, kjer bi zmagala zdrava pamet, in kjer bi bili v ospredju interesi vseh državljanov, ne le političnih elit.

Argumenti za uvedbo “diktature”

1. Potrebujemo močno vodstvo
V času, ko politične stranke večinoma delujejo v lastnem interesu in ne za dobrobit državljanov, je nujno, da imamo na čelu države nekoga, ki je sposoben hitro in odločno ukrepati. Močno vodstvo je ključno, da se prebije skozi politično birokracijo in začne izvajati nujne reforme, ki so potrebne za izboljšanje življenjskih razmer.
2. Zmanjšanje političnih iger
Diktatura, v smislu trdne in odločne vlade, bi lahko preprečila nenehno politično obračunavanje, ki zavir

V zgornjem besedilu sem že navedel nekaj ključnih razlogov, zakaj menim, da bi bila potrebna določena oblika močnega vladanja – morda celo začasna “diktatura” – da bi Slovenijo popeljali iz trenutne krize.

Tukaj pa bom podrobneje predstavil, zakaj to menim in kako bi morali ukrepati, ko bi to dosegli.

1. Strogo izvajanje zakonov
Zmanjšanje korupcije in strog nadzor nad političnimi in gospodarskimi dejavnostmi.
2. Centralizacija oblasti
Ena oseba ali majhna skupina z močnimi pooblastili za hitre in učinkovite odločitve.
3. Začasnost
Diktatura bi morala biti začasna, z jasnim načrtom vzpostavitve demokratičnega načina vladanja, ko se vzpostavi red in stabilnost.
4. Reforma političnega sistema
Prestrukturiranje političnega sistema, da se prepreči vrnitev k trenutnim disfunkcionalnim praksam.
5. Poudarek na gospodarski rasti
Spodbujanje podjetništva, zmanjšanje birokracije in ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja.

Poglejmo si zadeve lepo po vrsti.

STROGO IZVAJANJE ZAKONOV:

Zmanjšanje korupcije in stro

Za trajno rešitev težav, s katerimi se sooča Slovenija, je nujna temeljita reforma političnega sistema. Trenutni sistem je disfunkcionalen in omogoča ali celo spodbuja zlorabe moči ter nesposobnost.

Prestrukturiranje političnega sistema bi moralo vključevati spremembe, ki preprečujejo vrnitev k starim praksam in zagotavljajo, da so na ključnih položajih v državi resnično sposobni in odgovorni ljudje. Reforma bi morala omogočiti večjo transparentnost, odgovornost in udeležbo državljanov pri sprejemanju pomembnih odločitev.

Levičarski pradoks

Levičarji pogosto promovirajo idejo socialne pravičnosti, a ko gre za osebne koristi, zelo dobro razumejo pomen denarja. To se kaže pri nekaterih najbolj izpostavljenih figurah, kot so Janković, Kučan, Golob, Švarc Pipanova in celo naša predsednica Nataša Pirc Musar.

Njihove osebne finančne koristi pogosto stojijo v nasprotju s tistim, kar pridigajo javnosti.

Medtem ko pošteni delavci in upokojenci komaj preživljajo s svojimi prihodki, politika najprej

V bistvu je problem v tem, da današnja Slovenjia ni zasnovana kot demokracija, ampak kot republika.

To pomeni, da v parlament volimo bolj stranke kot posameznike, in da se glasovi poraženih kandidatov delijo po preferenčnem sistemu. Posledično praktično nobena stranka ali posameznik po dirketnih glasovih ne dobi večine, ampak tipično pridobi mandat oz. položaj s približno 30 odstotki glasov. Vlada se nato oblikuje s koalicijo. Neredko smo bili priča temu, da stranka, ki dobi največ glasov, ni stranka, ki na koncu sestavi vlado.

Nadalje je že Platon v svoji knjigi Republika neizpodbitno dokazal, da je republika sistem, ki je najbolj porvržen korupciji.

Do tega pride zato, ker je za uspešno volilno kampanjo potrebni imeti veliko denarja. Od kod pride ta denar? Tipično od velikih podjetij in posameznikov, ki v zameno za svojo podporo pričakujejo – in tipično tudi dobijo – protiusluge npr. v obliki zakonodaje, ki jim koristi in hkrati škoduje njihovi konkurenci, preferenčni tretma pri javnih

Končni cilj vsake vlade mora biti izboljšanje priložnosti, življenjskih razmer in življenjskega standarda za vse državljane.

To vključuje spodbujanje gospodarske rasti, ki jo je mogoče doseči z različnimi ukrepi. Med njimi so spodbujanje podjetništva, zmanjšanje birokracije in korenita sprememba davčnega sistema, ki duši podjetniške pobude, ter ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, kjer lahko podjetja uspevajo in ustvarjajo nova delovna mesta.

Gospodarska rast je temelj stabilnosti in blaginje, zato mora biti to ena izmed ključnih

GOSPODARSTVO NA PRVEM MESTU

Gospodarstvo mora biti absolutna prioriteta, saj ustvarja delovna mesta, dohodek za delavce in davčne prihodke za državo.

Ti prihodki se potem namenjajo za financiranje vseh javnih storitev in socialnih programov, od zdravstva in šolstva do infrastrukture in socialne varnosti. V tem kontekstu bi morala biti politika na drugem ali celo tretjem mestu. Najprej morajo biti zadovoljni podjetniki in delavci, saj so oni tisti, ki poganjajo

Eden izmed bolj inovativnih pristopov k vodenju države je pogled nanjo kot na delniško družbo.

Ta koncept ni le zanimiva metafora, ampak ponuja tudi zelo konkretne smernice za bolj učinkovito in odgovorno vodenje države. Poglejmo si, kako bi takšna “državna delniška družba” delovala in zakaj bi bila lahko boljša od trenutnega sistema.

Država kot delniška družba

V tej zasnovi bi država delovala podobno kot delniška družba, kjer imamo predsednika družbe, strokovnjake kot direktorje oziroma ministre, in državljane kot delničarje.

Predsednik družbe je v tem primeru predsednik vlade, ki ima ključno vlogo pri usmerjanju delovanja države.

Pod njim so direktorji oziroma ministri, ki vsak vodi svoje področje – gospodarstvo, zdravstvo, izobraževanje itd. Ti direktorji oziroma ministri so odgovorni predsedniku, prav tako pa so zamenljivi, če ne delajo dobro.

Tako kot v podjetju, kjer direktorji odgovarjajo upravnemu odboru in delničarjem, bi ministri odgovarjali predsedniku vlade in državljanom.

Vloga

Kot sem že prej poudaril, brez močnega gospodarstva ni denarja, in če ni denarja, se država sooča z revščino na vseh področjih.

To ni le hipotetična trditev – zgodovina in sodobna realnost komunističnih in socialističnih držav nam jasno kažeta, kako je elita pogosto živela (in še vedno živi) v udobju in bogastvu, medtem ko preostali del prebivalstva životari. Žal se zdi, da se tudi v Sloveniji ta scenarij že dogaja.

Revščina sredi izobilja

Eden od najbolj presenetljivih paradoksov v naši državi je ta, da so ljudje lačni, kljub temu da se vsako leto zavrže ogromne količine hrane – približno 150 ton na leto, kar pomeni okoli 420 kg hrane na dan.

Kako je mogoče, da v tako majhni državi, ki je relativno bogata z naravnimi viri in ima dostop do sodobne tehnologije, ljudje stradajo?

Kje so levičarske nevladne organizacije, ki naj bi reševale tovrstne socialne težave? Kje sta Rdeči križ in Karitas, organizaciji, ki bi morali biti v prvih vrstah pomoči? Kje so socialne službe in zakaj ne delujejo

Levičarji bodo strogo proti moji ideji, ker njim odgovarja nered, ne pa red.

Naša sedanja vlada, skupaj s predsedstvom države, deluje kot neka VRSTA RAKA, ki ga nobena zdravila ali kemoterapija ne morejo pozdraviti.

Edina rešitev je, da se jo odstrani do temeljev in začne znova.

Potrebujemo sistem, ki bo spodbujal gospodarsko rast, ustvarjal priložnosti za vse in zagotavljal, da so zakoni jasni, razumljivi in učinkoviti.

Samo tako bomo lahko zgradili državo, ki bo resnično delovala za narodov blagor.

"JEBO VAM PAS MATER"

S.Makarovič


nazaj naprej

MORDA VAS ZANIMA TUDI:

Ko bi nova, demokratično izvoljena vlada prevzela oblast, bi morala temeljito spremeniti celoten politični sistem, podobno kot bi to storila z zakonodajo.

Trenutni politični sistem je preživet in ne služi več interesom državljanov. Mnogi še vedno razmišljajo v okvirih socializma in žalujejo za preteklimi časi, vendar je dejstvo, da je ta model že zdavnaj izpet in “prežvečen” do konca.

Trenutni politični sistem, ki ga imamo, preveč negativno vpliva na razvoj gospodarstva, saj je preko političnih strank prepleten z vsemi porami države.

Zlasti levičarji se nenehno borijo le za oblast, vse ostalo pa jim je zadnja briga.

Kompletna reforma političnega sistema

Nujno je, da se politični sistem reformira in postavijo nova pravila, kjer bo človek na prvem mestu. Vendar pa moramo biti realni in priznati, da brez kapitala ne moremo zagotoviti napredka. Zato je treba ustvariti kakovostne pogoje za vse, ki želijo delati in ustvarjati nova delovna mesta.

Vodilo mora biti “kakovostno plačilo za kakovostno

Potrebno je uvesti red na vseh ravneh družbe, od predsednika vlade do zadnjega brezdomca, brez izjem.

Vsak bi moral za svoja dejanja odgovarjati, in pred zakonom bi morali biti vsi enaki. Samo tako lahko država deluje učinkovito in pravično, kar vodi v zadovoljstvo vseh državljanov. Iz politike bi morali odstraniti vse ideologije – tako desne kot leve – in se osredotočiti na napredek in blagor države.

Ne smemo se več ukvarjati z vprašanjem, kdo so levi in kdo desni; vsi moramo biti na sredini, združeni za skupen cilj: napredek in blaginjo Slovenije.

Pozabiti na preteklost in se osredotočiti na prihodnost

Pozabiti moramo na delitve iz preteklosti, kot so partizani in domobranci. Te teme naj preučujejo zgodovinarji, šole pa bi morale poučevati zgodovino, ki temelji na dokazanih dejstvih, ne pa na ideoloških ali religioznih virih. Mladino bi morali učiti delati in kritično razmišljati,

pri čemer bi morala biti tradicionalna družinska celica na prvem mestu: oče, mati in otroci!!

Poleg tega bi

Korupcija je resnično rak rana vsake vlade, zlasti pa tistih, ki izhajajo iz socialističnih režimov ali delujejo v t.i. “banana” republikah.

Ta bolezen razžira temelje družbe, spodkopava zaupanje državljanov v institucije, ter povzroča, da se bogastvo in moč koncentrirata v rokah peščice elit, medtem ko večina prebivalstva trpi. V Sloveniji, kljub številnim obljubam vseh vlad, da bodo iztrebile korupcijo, rezultati ostajajo klavrni.

Kako torej preprečiti korupcijo in vzpostaviti pravično družbo?

Čeprav morda ni univerzalne formule, obstajajo rešitve, ki bi lahko prinesle korenite spremembe – vendar le v sistemu, kjer vlada močan red, morda celo v obliki diktature, kot jo predlagam.

Najprej moramo razumeti, da se korupcija v Sloveniji ne pojavlja zgolj posamično, ampak da gre za sistemski problem.

Vsaka vlada, ne glede na politično usmeritev, je obljubljala, da bo omejila ali izkoreninila korupcijo, vendar brez pravega uspeha. Problem je večplasten, a eden izmed ključnih dejavnikov sta pref

Poleg tega bi morala nova vlada izvesti temeljito revizijo vseh poslov za zadnjih 33 let, pri čemer bi morali biti vsi primeri korupcije in kraje obravnavani enako kot naklepni umor:

se pravi, da zločin nikoli ne zastara. Korupcija je namreč moralno enakovredna umoru, saj uničuje življenja ljudi, družin, skupnosti.

Takšna revizija bi morala vključevati ne le javne uslužbence, ampak tudi vse zasebnike, ki so sodelovali v teh poslih.

To je možno le v sistemu, kjer obstaja močan voditelj, ki ima popolna pooblastila in, ki sam ne sme biti nad zakonom – tudi on bi moral podpisati protikorupcijsko pogodbo.

Družbene posledice korupcije

Korupcija ni le finančni problem, ampak ima globoke družbene posledice.

Ko so ljudje zgradili podjetja z lastnimi rokami in potem gledali, kako jih tajkuni plenijo, so trpeli ne le ekonomsko, ampak tudi psihološko.

Koliko ljudi je zaradi tega propadlo, koliko družin je bilo uničenih? Koliko jih je zaradi tega storilo samomor? Koliko otrok je odraščalo v pomanjkanju

Zakaj je ta diktatura oziroma vzpostavitev reda potrebna, sem že podrobno razložil v zgornjih točkah.Vseeno je pomembno poudariti, da bi takšna diktatura morala biti le začasna.

Ko bi enkrat vzpostavili red in zagotovili, da je država postavljena na trdnih temeljih, bi se lahko začel postopek vrnitve k parlamentarni demokraciji.

Ta demokracija bi bila prava demokracija, kjer bi gospodarstvo in blaginja državljanov stali v ospredju, ne pa strankarska politika in ideološke delitve.

To je mogoče doseči samo tako, da ljudje neposredno odločajo o o vsakem zakonu in ukrepu posebej, tako na lokalni kot na državni ravni, in ne prek “predstavnikov ljudstva” v parlamentu, ki delujejo v interesu tistih, ki so plačali njihovo volilno kampanjo.

Dejstvo je, da smo mi iz komunistične diktature prehitro in nepremišljeno skočili v republiko, ki omogočila, da so se iste osebe, ki so zavozile Jugoslavijo, vrnile na politično sceno v “demokratični” preobleki. To, kar imamo zdaj, ni demokracija, ampak diktatu

Diktatura ni vedno slaba – sploh ne, če je vodena profesionalno, humano in s ciljem vzpostavitve reda, ki bo vodil v napredek države in blaginjo državljanov.

Namesto tega bi lahko govorili o moderni in napredni obliki vodenja, ki bi v bistvu pomenila uvedbo reda in discipline, ki bi peljala državo in njene državljane v boljšo prihodnost.

Pomembno je omeniti, da živimo v Evropski uniji, ki jo vodijo neizvoljeni birokrati. Evropski parlament nima v bistvu nobene besede: o vsem odločata Evropska komisija in Evropski svet. Predsednica EU ni izvoljena. Torej o Evropski uniji ne moremo govoriti kot o demokraciji.

V tem smislu smo z izstopom iz Jugoslavije in vstopom v Evropsko unijo prišli z dežja pod kap !!

Dragi Slovenci in Slovenke, verjamem, da si vsi skupaj z mano želite živeti kakovostno življenje, brez nenehnega prepiranja, kdo je rdeč in kdo bel. Življenje je prekratko, da bi ga zapravljali za take neumnosti.

Zato vas pozivam, da, ko se bo pojavila oseba, ki vam bo ponudila to, kar sem

Hvala vsem, ki ste prebrali vse napisano, in upam, da se kmalu vidimo v pošteni demokraciji. Na koncu bi rad poudaril, da je usoda te države vsekakor v vaših rokah.

Ne želim, da bi čez deset let, ko bodo še vedno na oblasti levi ali desni in bomo globoko v bankrotu, rekli, DA VAM NISEM POVEDAL!!

SKRATKA, VSE SE DA, ČE SE HOČE !!. Če bomo skupaj stopili na pot napredka in vzpostavili red, lahko dosežemo veliko. Naš cilj mora biti jasno začrtan: začasna diktatura za vzpostavitev reda, nato pa vrnitev k pravi, zreli demokraciji, kjer bo blaginja državljanov na prvem mestu.

Če pogledamo realno sliko naših dosedanjih predsednikov, bi po mojem mnenju skoraj vsak mehanik, avtoprevoznik, pleskar ali branjevka z tržnice enako dobro, ali celo bolje, vodil državo kot Golob, Šarec in Bratovškova.....

Zakaj tako mislim?

Ljudje, ki delajo v praktičnih poklicih, pogosto prinašajo drugačno perspektivo in pragmatičnost, ki bi lahko koristila v političnem odločanju. Mehaniki in branjevke so vsakodnevno so

Drage državljanke in državljani, ki razmišljate o vstopu v politiko!

Če ste kdaj pomislili, da bi kandidirali za predsednika vlade ali predsednico, a vas je strah, da morda nimate dovolj znanja, izkušenj ali izobrazbe, naj vas takoj potolažim. Resnica je, da za to vlogo ne potrebujete biti genij s kupom diplom. Potrebujete le nekaj ključnih lastnosti, ki jih večina ljudi že ima.
Najprej, če imate osnovne delovne navade in ste skozi svoje življenje pridobili nekaj poslovnih in življenjskih izkušenj, ste že na dobri poti. Dodajte temu še kanček zdrave kmečke pameti, ki je pogosto bolj koristna kot katerikoli akademski naziv, in že ste pred mnogimi, ki trenutno zasedajo najvišje položaje v naši državi.
Tisti, ki morda dvomite vase in menite, da je za vodenje države potrebno imeti diplome z najprestižnejših univerz, naj vas pomirim:

Če ste končali vsaj štiri razrede osnovne šole in imate vsaj malo več zdrave pameti kot povprečen politik, ste umsko in intelektualno že na višjem nivoju, kot ne

Ko se ozrem nazaj na svojo življenjsko pot, vidim vrsto dogodivščin, neuspehov, zmag in nenehnih izzivov. Vsaka izkušnja, pa naj bo še tako težka ali nepričakovana, me je oblikovala v osebo, kakršna sem danes. Od prodajalca avtomobilov do lastnika picerije, lastnika diskotek, gostilničarja do zbiratelja certifikatov, delnic in še bi lahko našteval. Vsaka faza mojega življenja mi je prinesla dragocene izkušnje, lekcije in neprecenljive spomine.

Moj neusahljiv avanturistični duh me je vedno vodil k iskanju novih priložnosti in izzivov. Verjamem, da je ključ do uspeha v vztrajnosti, pogumu in pripravljenosti tvegati. Vsakič, ko sem padel, sem se pobral še močnejši in odločnejši, da dosežem svoje cilje.

Vendar pa moje zgodbe niso samo o meni. Gre za ljudi, ki sem jih srečal na poti, za prijatelje, sodelavce, družino in celo za tiste, ki so mi stali nasproti. Vsak od njih je pustil svoj pečat na mojem življenju in pomagal oblikovati mojo zgodbo.

V današnjem svetu, kjer se zdi, da se vse vr

Moja mati je bila srce in duša naše družine – delavna, poštena in izjemno predana družinskim vrednotam. Izhajala je iz katoliške družine, kjer je bila vera zelo pomemben del življenja, in to prepričanje je prenesla tudi v naše družinsko okolje.

Moj oče, na drugi strani, ni bil tako versko zavzet. Kot komunist in dolgoletni oficir v domu JNA v Ljubljani, kjer je služil kot kapetan, se ni ravno poistovetil s katoliškimi vrednotami. Vendar pa ni nasprotoval krščanski vzgoji, čeprav je bil do svoje upokojitve zvest komunističnim idealom.
Ko se je oče po upokojitvi poslovil od vojske, je v njem prišlo do nenadne spremembe. Kmalu po tem, ko je zapustil vojsko, je postal odločen protikomunist.

Pogosto nam je govoril, da je komunizem največje zlo, ki je prizadelo bivšo Jugoslavijo. Glede na to, da je bil sam partizan in komunist, je očitno vedel več, kot si lahko predstavljamo.

Moj podjetniški začetek

V svojem življenju se nikoli nisem zaposlil v tradicionalnem smislu – nisem hodil v službo, kot t