Slovenija, čas je za diktaturo
Potrebna je reforma zakonodaje
Kot sem že prej poudaril, brez močnega gospodarstva ni denarja, in če ni denarja, se država sooča z revščino na vseh področjih.
To ni le hipotetična trditev – zgodovina in sodobna realnost komunističnih in socialističnih držav nam jasno kažeta, kako je elita pogosto živela (in še vedno živi) v udobju in bogastvu, medtem ko preostali del prebivalstva životari. Žal se zdi, da se tudi v Sloveniji ta scenarij že dogaja.
Revščina sredi izobilja
Eden od najbolj presenetljivih paradoksov v naši državi je ta, da so ljudje lačni, kljub temu da se vsako leto zavrže ogromne količine hrane – približno 150 ton na leto, kar pomeni okoli 420 kg hrane na dan.
Kako je mogoče, da v tako majhni državi, ki je relativno bogata z naravnimi viri in ima dostop do sodobne tehnologije, ljudje stradajo?
Kje so levičarske nevladne organizacije, ki naj bi reševale tovrstne socialne težave? Kje sta Rdeči križ in Karitas, organizaciji, ki bi morali biti v prvih vrstah pomoči? Kje so socialne službe in zakaj ne delujejo učinkoviteje?
Te organizacije bi morale zagotavljati, da hrana, ki se zavrže, pride do tistih, ki jo potrebujejo.
Namesto tega se zdi, da je sistem neučinkovit, birokratski in poln vrzeli, ki omogočajo, da mnogi ostanejo brez osnovnih življenjskih potrebščin.
Neučinkovitost socialnega sistema
Poleg hrane so tu še oblačila. Pogosto slišimo, da ljudje tarnajo, da nimajo česa obleči, hkrati pa organizacije, ki se ukvarjajo z zbiranjem starih oblačil, poročajo, da imajo polne zaloge.
To kaže na resen problem v distribuciji in dostopnosti virov.
Pravijo tudi, da nekateri ljudje nimajo sredstev za preživetje in brskajo po smeteh.
Kje so tu levičarji, ki se tako radi predstavljajo kot zagovorniki revnih in marginaliziranih? Kje so njihove rešitve in zakaj sistem ne deluje?
Zakaj država ne organizira javnih del za tiste, ki prejemajo socialno pomoč? Zakaj jih ne angažira pri čiščenju divjih odlagališč, gozdov, parkov in drugih javnih površin na lokalni ravni?
To bi bil način, da se družbi povrne nekaj v zameno za socialno pomoč, hkrati pa bi se ustvarila dodana vrednost za skupnost.
Če ljudje, ki prejemajo socialno pomoč, pridejo na socialno službo po denar za kurjavo, zakaj ne bi država organizirala, da si sami pripravijo drva v javnih gozdovih, seveda ob prisotnosti gozdarja?
Država bi organizirala prevoz, gozdovi bi bili očiščeni, socialni prejemniki pa bi imeli drva, pa še rekreacijo bi imeli zastojn.
To bi bil sistem, kjer bi delo in trud pripeljala do konkretnih rezultatov, ne pa zgolj do birokratskih transferjev brez dolgoročne koristi. ( ukinjanje potuhe brezdelnežem ) Po moji oceni je tu dela za nadaljnih 50 let.
Spodbujanje podjetništva in zaposlovanja
Takšen sistem bi prav tako spodbudil podjetništvo in samozaposlovanje (s.p.), saj bi omogočil ljudem, da zaslužijo denar s svojim delom, namesto da se zanašajo na socialno pomoč.
Država bi lahko sklenila pogodbe ali koncesije z manjšimi podjetji ali s.p.-ji in jih pooblastila, da organizirajo ta javna dela. S tem bi ustvarili delovna mesta in zmanjšali odvisnost od davkoplačevalskih sredstev.
Obstaja veliko ljudi, ki so sposobni in željni dela, vendar so omejeni s trenutnimi zakonodajnimi in birokratskimi ovirami. Takšen pristop bi lahko zaposlil na tisoče ljudi in hkrati izboljšal kakovost življenja v državi.
Zmešnjava v zakonodaji
Poznam kar nekaj ljudi, ki trenutno delajo na socialnih transferjih, in pravijo, da je eden glavnih problemov neurejena zakonodaja.
Mnogo zakonov je zapletenih in nerazumljivih, saj je vsaka vlada dodajala svoje spremembe, zaradi česar je sedaj nastala prava zmešnjava. Te zakone razume le malo ljudi, oziroma, bolje rečeno, nihče. Tisti, ki delajo na področju socialnih storitev, pa so pogosto prepuščeni sami sebi, brez jasnih smernic.
To povzroča frustracije in neučinkovitost, posledično pa so ti zaposleni hitro označeni za “birokrate”. Resnica je, da problem ni toliko v ljudeh, ki delajo v javni upravi, ampak v vladi, ki ni sposobna urediti zakonodaje na jasen in pregleden način.
Če bi imeli vlado, kot jo predlagam, bi bile te težave kmalu rešene.
Ta birokratska zmešnjava se vleče že desetletja in, kar je najbolj tragično, hromi življenje ljudi ter gospodarstvo, ki je glavni motor države. Če želimo ustvariti ugodno okolje za zdravo gospodarstvo, moramo najprej spremeniti celotno zakonodajo, ki je trenutno GLAVNA RAK RANA naše države.
Potrebna reforma zakonodaje
Po mojem mnenju bi bilo najbolje zbrisati staro zakonodajo in vzeti za vzor zakonodajo iz držav, kot so Avstrija, Finska, Nemčija, Švica, Singapur in druge, ki imajo dolgo zgodovino kapitalističnega sistema.
Je pa po moje tudi kar nekaj zakonov iz bivše YU , ki so prav dobri, PREDVSEM kar se tiče policije , ker v stari YU , je bila policija strah in trepet in so se jo lopovi in ostali kriminalci bali , danes, se pa policaji BOJIJO lopovov , ker so zakoni napisani v korist kriminalcev, in ne policajev, katastrofa. !
Iz vsake zakonodaje bi vzeli tisto, kar deluje najbolje, in ustvarili sodobno, učinkovito zakonodajo, ki bi spodbujala gospodarsko rast in izboljšala življenje vseh državljanov. Dodali bi še nekaj elementov balkanske mentalitete in slovenske folklore, saj smo vendarle poseben narod s svojimi značilnostmi.
Že 33 let se lovimo med socializmom in kapitalizmom, vsaka vlada nekaj zbriše, nekaj doda, in tako zakoni nimajo ne repa ne glave.
TAKO SE NA DOLGI ROK NE, DA KVALITETNO GOSPODARITI.
Zdi se, da takšna zmeda ustreza levičarjem, saj v tako kaotičnih razmerah ni mogoče nikogar zares obsoditi, sploh če imaš dobrega odvetnika.
Poleg tega je v takšnem sistemu lažje skriti napake, saj kolektivna odgovornost pomeni, da na koncu ni nihče ničesar kriv.
nazaj 
naprej 
MORDA VAS ZANIMA TUDI:
Jan 03, 2025