Slovenija, čas je za diktaturo

Gospod Robert Golob je v slovenski politiki posebna figura. Na sceno je padel kot z neba! V politično areno ga je spustil Milan Kučan, zaveznik pa mu je Zoran Janković.
Golob se zdi kot adut iz rokava, ki je bil potegnjen ob pravem trenutku, da bi okrepil vpliv leve opcije. Njegov vzpon je bil hiter in dramatičen, vendar se zdi, da njegova vloga spominja na dvornega norčka iz preteklih časov.
Na srednjeveških kraljevskih dvorih je imel dvorni norček poseben status: lahko se je norčeval iz vsakogar, celo iz kralja, lagal in zavajal, a ga ni smel nihče kritizirati ali kaznovati.
Naš “Taubi” je kot moderna različica tega norčka, saj se zdi, da mu je dovoljeno vse, kar je drugim prepovedano.
Odkar je prevzel vodilno vlogo v državi, ni opaziti nobenih resnično pomembnih dosežkov, ki bi koristili narodu. Namesto tega smo priča nenehnim lažem in praznim obljubam. Golob redno odvrača pozornost od svojih napak, zavaja in obljublja gradove v oblakih, ki jih nikoli ni mogoče doseči, za vse neuspehe pa krivi Janeza Janšo in desničarje, vključno s podjetniki in kapitalisti, ki jih obtožuje brezsrčnosti.
Ena izmed njegovih najbolj odmevnih nedavnih obljub je bila, da bo država v enem mesecu zgradila 100 hiš za tiste, ki so v poplavah poleti 2023 izgubili vse. Ta obljuba je zvenela kot rešitev za mnoge obupane državljane, a realnost je žal drugačna: leto dni kasneje z državnimi sredstvi ni bila zgrajena niti ena hiša.
In kar je še huje, Golob se brez sramu pojavi na otvoritvi hiše, ki je ni plačala država. Njegov cinizem in hinavščina dosegata vedno nove višave. Golob se je izkazal kot mojster besed, a njegova dejanja kažejo drugačno sliko.
Namesto da bi se osredotočil na reševanje problemov, nam že odkar je na vladi “serje po glavi”, medtem ko ga levičarski mediji ščitijo in se izogibajo kritiki.
Edine izjeme so redki novinarji in mediji, ki niso v žepu levice, npr. Tomašič in Nova24TV, ki si upajo postaviti po robu temu sramotnemu stanju: vsa čast jim! Kakorkoli že, zdi se, da bomo to stanje morali prenašati še vsaj dve leti.
Bog, varuj nam Slovenijo!
V osebnem življenju pa je Golobu vendarle uspelo nekaj zavidljivega: zaljubil se je, in zdaj sta z izbranko Tino, neločljivo povezana kot dva golobčka. Njuna zveza postavlja pomembno vprašanje: kdo pravzaprav vodi našo državo – Robert ali Tina?
Mnogi menijo, da je Tina tista, ki ima vajeti v rokah. (O njej krožijo govorice, da ima za seboj kar 56 bogatašev, s katerimi naj bi imela opravka, oziroma oni z njo)
in morda si je na ta način nabrala nekaj poslovnih izkušenj.) Čeprav ni verjetno, da bi imela veliko poslovnih sposobnosti, pa nedvomno premore veščine, s katerimi dobro obvladuje Goloba.
Tina izžareva samozavest, kar je verjetno Robertu močno privlačno. (Morda v njej najde nekakšen nadomestek za tisto, kar mu je morda primanjkovalo v mladosti – bodisi materinsko ljubezen bodisi strogo vzgojo?)
Tina v Golobovem življenju nedvomno igra vlogo, ki presega običajno partnersko zvezo, kar odpira vprašanja o tem, koliko vpliva ima na njegove politične odločitve.
Zanimivo je, da med njenimi preteklimi ljubimci ni bilo nikogar iz vrst običajnih ljudi, kot so pleskarji, rudarji, avtomehaniki. Očitno ne izgublja časa z “reveži” in tistimi, ki nimajo kaj dosti besede v družbi. Podobno kot Janković, ki prav tako stremi k vzdrževanju povezav s premožnimi in vplivnimi posamezniki.
Če potegnemo črto, bi lahko rekli, da je Tina tipična “sponzoruša”. Toda njena zveza z Golobom ji je prinesla nov status. Zdaj, ko je povezana s politično močnim moškim, je iz kapitalistične sponzoruše napredovala v “levičarsko sponzorušo”,
kar ji daje novo dimenzijo vpliva in ugleda, in moč, da ned drugim svoja zasebna prepričanja glede prehrane, ki so povsem v nasprotju z znanostjo, vsili otrokom v vrtcih in šolah.
Golob, ki bi kot presednik vlade moral biti predstavnik naroda in zagovornik njegovih interesov, se zdi vedno bolj oddaljen od resničnih težav malega človeka.
Namesto da bi se spopadal s perečimi vprašanji in težavami, ki pestijo ljudi, se zdi, da se osredotoča predvsem na ohranjanje svoje priljubljenosti in položaja. Njegova osebna zveza s Tino dodatno krepi vtis, da so njegove prioritete drugje, in ne pri reševanju državnih problemov. Ponovno me zanima, koliko vpliva ima Tina na njegove politične odločitve in s tem potencialno na daljnosežne posledice za prihodnost Slovenije?
Vse to nas vodi do ključnega vprašanja: ali je Robert Golob resnično vodja, ki ga Slovenija potrebuje? Ali pa je samo še ena lutka v rokah močnejših sil, ki mu omogočajo, da igra svojo igro na račun slovenskega naroda? Njegova neiskrenost in pomanjkanje konkretnih dosežkov nas postavljata pred resno dilemo.
Samo čas bo pokazal, kaj bo prinesla prihodnost pod njegovo vladavino, a za zdaj se zdi, da je Slovenija pod njegovim vodstvom povsem zašla.
MORDA VAS ZANIMA TUDI:
Jan 03, 2025