Slovenija, čas je za diktaturo
Ko je bil Robert Golob izvoljen za predsednika vlade, so levičarji slavili, kot da so dosegli zgodovinsko zmago. Končno so se znebili Janeza Janše in desnice, kar je bila njihova primarna motivacija.
Ljudem so prodajali zgodbo o “SVOBODI”, kar je Golob obljubljal že pred volitvami, in številni so mu slepo verjeli. Osrednja ideja je bila preprosta: SAMO, DA NI JANŠA.
V tem vzdušju evforije je Urška Klakočar Zupančič celo izjavila, da imamo zdaj na oblasti menežerja, kar je dalo mnogim vtis, da bodo časi obilja in blaginje nastopili že naslednji dan.
Obljubil je številne reforme, ki naj bi korenito spremenile Slovenijo na bolje, vendar se je vse skupaj izkazalo za prazno slamo.
Odkar so na oblasti, Golob in njegova koalicija, niso izpeljali niti ene ključne reforme.!!
Ne samo to, stvari so se poslabšale: sindikati stavkajo, zdravstveni sistem razpada, nezadovoljstvo raste, problemi se kopičijo. Nesmiselno je naštevati vse težave, saj jih dobro poznamo.
Golob je bil na videz res menežer v elektrogospodarstvu, vendar je treba razumeti, da je bil v bistvu zgolj član uprave, za kar ni treba imeti nobenih strokovnih kvalifikacij.
Na to je mesto prišel z blagoslovom leve politike, ki je v njem videla sredstvo za dostop do bogastva, ki ga nudi elektrosektor.
Ta gospodarska panoga je bila za levo politiko kot bankomat, iz katerega so vsi dobro živeli, najbolj pa Golob sam.
Morda ste že slišali, kako si je izplačeval astronomske nagrade, ki jih je delil tudi svojim lojalnim sodelavcem? Toda kaj je bila njegova osnovna dejavnost? Kupoval je poceni elektriko od slovenskih elektrarn, večinoma od Krške nuklearke, in jo drago prodajal Slovencem in tujcem.
Je za to res treba imeti doktorat? Marsikdo bi rekel, da bi to znala vsaka branjevka z Ljubljanske tržnice ali pa vsak trgovec s poklicno šolo.
Njegov uspeh je temeljil na izkoriščanju monopolnega položaja in političnih povezav, ne pa na kakršni koli posebni poslovni sposobnosti.
Kot že rečeno, so ljudje nasedli volilni propagandi, da je sposoben menežer. Odkar je na oblasti, se je pokazalo, da se mu o poslu niti sanja ne. Na kratko povedano: izkazal se je za čisto navadnega “šalabajzera”.
Ko je sestavljal vlado, je okoli sebe zbral čredo še večjih “šalabajzerjev” iz kroga svojih koalicijskih partnerjev. Hitro se je izkazalo, da mnogi izmed njih nimajo pojma o vodenju države, in tudi sam je to očitno spoznal, saj jih je večino zamenjal.
Namesto da bi se osredotočil na sposobnosti in kompetence, je zamenjal vse, ki so bili kakorkoli povezani z Janšo, ne glede na njihovo strokovnost.
Na njihova mesta je postavil nesposobne zgube, katerih glavna kvalifikacija je bila lojalnost njemu in levici.
Eden bolj izpostavljenih primerov teh “kronanih zgub” je Marjan Šarec,
ki je na sredini svojega mandata ob pojavu pandemije korone vrgel puško v koruzo in zapustil svojo funkcijo, državo in ljudi, naj se znajdejo, kakor se vedo in znajo. Ko je Šarec odstopil, je bilo to za mnoge desničarje olajšanje, saj je vladanje prevzel Janez Janša.
V času korona krize je Janša vodil državo naprej, in mnogi, predvsem delovni ljudje in podjetniki, so bili zadovoljni z njegovim načinom vodenja. Janša je bil odločen in pragmatičen, kar je Sloveniji omogočilo, da je skozi krizo šla relativno stabilna.
Če bi Slovenijo še naprej vodil Šarec, menim, da bi verjetno doživeli katastrofo – več mrtvih, uničeno gospodarstvo in splošno kaos. Toda, namesto da bi ga poslali na politični odpad, so ga levičarji nagradili s prestižnim mestom v Evropskem parlamentu, kjer zdaj mlati prazno slamo in vleče sanjsko plačo. To je le še en dokaz, v kakšni državi živimo – v državi, kjer se nagrajuje nesposobnost in kaznuje sposobnost.
Zgodba Golobove vlade in njegove Svobode je zgodba o razočaranju, o propadlih obljubah in o političnem sistemu, ki nagrajuje lojalnost namesto kompetence. Ljudje, ki so mu zaupali, so zdaj priča temu, kako se njihova pričakovanja rušijo.
Medtem ko se država sooča z vedno večjimi izzivi, Golob in njegova vlada kažejo nezmožnost reševanja problemov.
Zdi se, da se Golob vse bolj osredotoča na ohranjanje lastne moči in vpliva, medtem ko država tone v vedno večje težave.
Slovenci se moramo vprašati: koliko časa bomo še prenašali takšno stanje? In kdo bo tisti, ki bo Slovenijo popeljal iz te politične in gospodarske krize?
MORDA VAS ZANIMA TUDI:
Jan 03, 2025