Slovenija, čas je za diktaturo

Za trajno rešitev težav, s katerimi se sooča Slovenija, je nujna temeljita reforma političnega sistema. Trenutni sistem je disfunkcionalen in omogoča ali celo spodbuja zlorabe moči ter nesposobnost.
Prestrukturiranje političnega sistema bi moralo vključevati spremembe, ki preprečujejo vrnitev k starim praksam in zagotavljajo, da so na ključnih položajih v državi resnično sposobni in odgovorni ljudje. Reforma bi morala omogočiti večjo transparentnost, odgovornost in udeležbo državljanov pri sprejemanju pomembnih odločitev.
Levičarski pradoks
Levičarji pogosto promovirajo idejo socialne pravičnosti, a ko gre za osebne koristi, zelo dobro razumejo pomen denarja. To se kaže pri nekaterih najbolj izpostavljenih figurah, kot so Janković, Kučan, Golob, Švarc Pipanova in celo naša predsednica Nataša Pirc Musar.
Njihove osebne finančne koristi pogosto stojijo v nasprotju s tistim, kar pridigajo javnosti.
Medtem ko pošteni delavci in upokojenci komaj preživljajo s svojimi prihodki, politika najprej poskrbi zase in pobere “smetano”, narod pa dobi “zoc” t.j. ostanke, s katerimi mora preživeti, če lahko.
Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se kljub temu večina ljudi tega zaveda, a še vedno volijo iste ljudi na oblast. Morda zaradi strahu pred spremembami, morda zaradi prepričanja, da “Samo, da ni Janša” zadostuje kot politična usmeritev.
Vendar pa takšen pristop ne prinaša napredka in le ohranja status quo, ki očitno ne deluje v korist večine državljanov.
Eden ključnih problemov, ki pestijo Slovenijo že od začetka samostojnosti, je neučinkovitost in prepočasnost pri sprejemanju zakonov.
Gre za sistemsko težavo, ki prežema celotno politično strukturo države.
Zakoni, aneksi in vsi spremljajoči akti se pogosto sprejemajo mesece, včasih celo leta, kar povzroča hude motnje v delovanju države na vseh ravneh.
To še posebej negativno vpliva na gospodarski sektor, ki bi moral biti ključni motor napredka v vsaki državi.
Težava prepočasnega sprejemanja zakonov
Neučinkovitost in prepočasnost sprejemanja zakonov ni omejena na eno politično stranko ali vlado; je sistemska težava, ki prežema celotno politično strukturo države.
Zakoni, aneksi in vsi spremljajoči akti se pogosto sprejemajo mesece, včasih celo leta, kar povzroča hude motnje v delovanju države na vseh ravneh. To še posebej negativno vpliva na gospodarski sektor, ki bi moral biti ključni motor napredka v vsaki državi.
Zakoni se v Sloveniji sprejemajo počasneje kot v mnogih drugih državah, kar ima resne posledice za učinkovito vodenje države.
V parlamentu sedi 90 poslancev, dodatno pa še predsedniki strank in lobisti, ki jih ne vidimo, a imajo pogosto velik vpliv na proces odločanja. Skupno približno 120 ljudi odloča o tem, ali bo nek zakon sprejet ali ne, kar pomeni, da je ta proces izjemno kompleksen in pogosto neučinkovit.
Vsaka stranka, ki pride na oblast, spreminja zakone, črta stare iz političnih razlogov (beri: žlehtnobe) in piše nove, ki so pogosto pomanjkljivi in slabo premišljeni.
Težava postane še bolj očitna, ko si ogledamo trenutni primer vlade Roberta Goloba.
Njegova koalicija ima večino v parlamentu, kar bi teoretično omogočalo hitro sprejemanje zakonov. Zakaj se to ne dogaja?
Razlog je preprost: v koaliciji ni dovolj sposobnih gospodarstvenikov, ki bi lahko predlagali kakovostne rešitve. In tudi če bi jih imeli, so tu stranke, ki imajo vsaka svojo agendo, kar vodi do notranjih konfliktov in ovir za hitro ukrepanje.
Namesto da bi sodelovali, si v lastni koaliciji mečejo polena pod noge.
To je jasen primer tistega, kar se včasih imenuje “preveč kuharjev pokvari juho”. Ko ima preveč ljudi vpliv na sprejemanje odločitev, se proces upočasni do te mere, da postane neučinkovit.
Tukaj mi pride na misel srbski pregovor: “Puno baba, kilavo dete”. Ko sem še delal z Igorjem Lahom, sva se midva o milijonskih poslih dogovorila v 10 minutah, pa je vse teklo gladko.
Če bi moral on vprašati vse v pisarni, če se s tem strinjajo, bi verjetno trajalo ves teden, ali celo dlje.
"JEBO VAM PAS MATER "
S.M.
Jan 03, 2025